2014-01-16_8:50-11:00

Predstavili ste seminarski nalogi:

  • Vodenje ladijskih generatorjev
  • Zaznavanje oljne megle v ladijski strojnici

Predstavljene seminarske naloge so pretežno zbrane v snopiču.

Skupaj smo ponovili del snovi predmeta (povratna zanka, PID regulator, temperaturni senzorji,..). Vprašanja z dano literaturo najdete tukaj. Vsa vprašanja pošljite po e-pošti.

Preostanek časa smo porabili za spremljanje odveza ladje v pristanišču Koper.

V strojnici 2014-01-16 12.16.15 2014-01-16 12.16.26 2014-01-16 12.16.33 2014-01-16 12.17.19 2014-01-16 12.17.33 2014-01-16 12.32.03 2014-01-16 12.36.23

2013-12-19_8:50-12:50

Predstavili ste seminarske naloge:

  • Kaj je trenutno aktualno v regulacijah v pomorstvu?
  • Zakaj je električni pogon boljši od dizelskega?
  • Kako krmilimo hitrost ladje (zaenkrat smo izvedeli le o meritvah hitrosti)?
  • Dinamično pozicioniranje ladje (v dveh izvedbah)
  • Azipodni pogon ladje (od prvih poskusov do današnjih izvedb)
  • Pogon z enosmernimi električnimi motorji

Do konca leta 2013 pričakujem zapise o vaših lastnih spoznanjih ob predstavljenih temah. Kdor bo v napisanem besedilu upošteval navodila, si bo pridobil pravico do opravljanja izpita v zimskem roku.

2013-12-12_9:00-12:50

Glej: Programirljivi logični rmilnik (glej Jakimčuk pogl. 20.) sestava PLK, sistemski in delovni pomnilnik, osnovne funkcije PLK, vhodi/izhodi, programiranje

Sekvenčno krmiljenje (kaj pomeni izraz boste našli v knjigi S. Strmčnika.

DN: Čakam, da na temo sekvenčnega krmiljenje napišete domačo nalogo: Kaj moram opraviti, da zaženem ladijski dizelski motor? V pomoč naj vam bo knjiga D. Kerneva in poglavje: Zagon dizelskega motorja, kjer je pojasnjen zagon hladne ladje.

2013-12-05_8:50-12:50

Kolokvij

Pisali smo kolokvij. Rezultati bodo objavljeni tukaj.

Seminarske naloge

Čakam na vaše seminarske naloge, katerih teme ste izbrali. Bodite izvirni – predelajte vire, ki ste jih našli in se držite poslane predloge. Vsa vprašanja pošljite po e-pošti.

Snov

Predelali in preizkusili smo delovanje logičnih vezij, delovnega pomnilnika in avtomata. RAM smo uporabili za zapis sinusa ali namesto logičnega vezja. Pri avtomatu smo spoznali vpliv nastavitve praga tipal na stanje digitalnih vhodov: če merjena veličina ne dosega praga ima digitalni vhod stanje logične ‘0’, če veličina prag preseže pa ima vhod stanje logične ‘1’.

2013-11-28_8:50-12:50

Kolokvij

V četrtek, 5. decembra pišemo popravni kolokvij.

Seminarske naloge

Čakam na vaše seminarske naloge, katerih teme ste izbrali. Bodite izvirni – predelajte vire, ki ste jih našli in se držite poslane predloge. Vsa vprašanja pošljite po e-pošti.

Snov

Poleg ponovitve do sedaj predelane snovi smo naredili tudi uvod v digitalne sisteme (diskretizacija, pretvorba v dvojiški zapis na primeru kotnega dajalnika – enkoderja) in napovedali vaje za prihodnji teden (logična vezja, RAM, avtomat).

Med ponavljanjem smo obdelali tudi centrifugalni regulator za doziranje goriva glavnega motorja. Na ročice vrtečih se uteži pritiskamo z vmetjo – čemu koristi ravnotežje med silo vzmeti in pritiskom ročic vrtečih se uteži?

2013-11-21_8:50-12:50

Seminarske naloge

Čakam na vaše seminarske naloge, katerih teme ste izbrali. Bodite izvirni – predelajte vire, ki ste jih našli in se držite poslane predloge. Vsa vprašanja pošljite po e-pošti.

Vaje

Uglaševali ste regulator PI, da je čimbolje izkrmilil motnjo ob nenadni spremembi rotorskega toka enosmernega motorja.

Prepričali ste se, da je za uglaševanje regulatorja bistveno, da:

  • veste kaj sploh hočete od regulatorja (ali krajši čas naraščanja, ali manjši prenihaj ali krajši čas vnihavanja) in
  • da znate z nastavljanjem vrednosti Kp in Ki (oz. Ti) to doseči.

2013-10-17_8:50-12:50

Snov

Našteli smo parametre odziva opazovanega sistema na stopnico. (glej Priročnik za vaje)

Modelirali smo odziv položaja vozička x(t) med dvema vzmetema na stopnico sile F(t) in določali parametre, da je njegov položaj x(t) predstavljal ali dušeno ali nedušeno nihanje.

Nedušeno nihanje (čisto sinusno obliko x(t)) smo dosegli, ko smo z dodatkom energije natančno nadomestili izgube sistema (npr. v času enega nihaja). Naraščajoče nihanje smo dobili, če smo dodajali več energije, kot so znašale izgube, dušeno pa, če smo dodajali manj energije, kot so znašale izgube.

Med dušenimi nihanji smo ločili nadkritično dušen sistem (položaj x(t) se pri odzivu na stopnico počasi bliža mirovni legi), kritično dušen sistem (položaj x(t) se ‘hitreje’ približa mirovni legi in je ne preniha), pod-kritično dušen sistem (x(t) zaniha okoli mirovne lege in se sčasoma ustali).

Pregledali smo značilnosti in delovanje pretokovnih relejev (Jakimčuk, Ship automation, pogl. 4).